Literatura na cesti

Literatura na cesti je v svojem drugem letu izvajanja prerasla lokalne okvirje in se razširila na vsa partnerska mesta Evropske prestolnice kulture. Čeprav je bil naš načrt (po lanski devetdnevni izvedbi v času Borštnika), da projekt skrajšamo oz. strnemo v dan ali dva, se nam letos to ni posrečilo. Načrtovali smo 13 predstavitev, izvedli pa smo jih 12. Na žalost nam je drugi dan predstavitev v Slovenj gradcu ponagajalo vreme. Vse predstavitve so bile tudi ujete v digitalno kamero našega Davida in so bile sproti na voljo tudi na spletu. Z namenom obveščanja ljudi o projektu, smo odprli tudi blog (literaturanacesti.wordpress.com), kjer bodo naši zapisi in videi tudi arhivirani.

Na kratko bom povzel dogajanje zadnjih šestih tednov:

Začeli smo v Velenju, kjer so nas s svojo številčnostjo presenetili učenci OŠ Gustava Šiliha in OŠ Antona Aškrca, ki so tudi dosledno dokumentirali naš obisk pri njih. Pri Aškrčevem kipu nas je presenetila njegova neobičajna poza, ki spominja na plesne korake disko glasbe. Lepo so nas naslednji dan sprejeli tudi sodobniki in v vročem septembrskem dnevu smo lahko slišali njihove umetnine.

Naslednja postaja je bilo Novo mesto, kjer smo zaradi enostavnejše logistike kar prenočili in v dveh dneh spoznali dolenjce, njihovo literaturo in čudovito pokrajino.

Starodavni Ptuj nas je na žalost pričakal dokaj prazen, a so nam predstavitev popestrili španski turisti, ki so po koncu branja s Sebastijanom zapeli Marleyjev Redemtion song.

Konec sončnega septembra smo preživeli v Murski Soboti, kjer so nas prvi dan poslušali tudi učenci bližnje osnovne šole, njihove učiteljice pa so nas učile njihove izgovorjave krajev. Naslednji dan se je na poti seveda razvila debata kdo ima prav in skušali smo se potolažiti da mi. Poleg izjemno aktivnih sodobnikov, ki delujejo v Prekmurju, se nam je mimogrede predstavil še pesnik makedonske narodnosti, ki je dokaj glasno in nerazumljivo deklamiral svoje pesmi, na vsake toliko pa pohvalil Slovenijo.

V Slovenj Gradcu so nas pričakali prijazni domačini, ki so se ustavljali ob smešnih umotvorih Antona Brezovnika in kriminalki Ljube Prenner. Naslednji dan nam je, kot rečeno, ponagajalo vreme in ostali smo v Mariboru.

Zaključek projekta smo izvedli v centru mesta, kjer smo prvi dan z nekaj tehničnimi in logističnimi težavami izvedli tri predstavitve na treh različnih mestih. Naslednji dan, ki nam je znova postregel s toplim soncem, je bilo med predstavitvijo štajerskih sodobnikov čutiti res prijetno vzdušje in lepo je bilo videti, da so tudi ljudje, ki so sedeli v okoliških kavarnah, uživali ob pesmih naših sovaščanov.

V ponedeljek, 17. oktobra, po zaključenem zadnjem dejanju, ko smo predstavili legendarnega Partljiča in Rezmana, smo lahko ponosno rekli, da je projekt uspešno zaključen.

Seveda pa je kar nekaj tistih, ki jih je pred koncem še treba omeniti, saj bi projekt brez njih bilo nemogoče izvesti.

Zahvaliti se moramo Zavodu EPK 2012, Univerzi v Mariboru, Filozofski fakulteti, Slavističnemu društvu Maribor, Literarno jezikoslovni reviji Liter jezika, Zavodu Udarnik, družini Podbevšek, založbi Litera, založbi Pivec, Pesniškemu turnirju, Domu kulture Velenje, založbi in knjigarni Goga, Mestnemu gledališču Ptuj, OŠ Gustava Šiliha, OŠ Antona Aškrca, OŠ Murska Sobota, kavarni Pomaranča Murska Sobota in kavarni Astoria.

Posebna zahvala velja tudi vsem sodelujočim avtorjem, ki so predstavljali svoja dela in organizacijski ekipi, ki so jo (našteto po abecednem vrstnem redu) sestavljali:

Nina Ditmajer

Nives Gregl

Maja Jelen

Tonja Jelen

David Kunstek Kneževič

Sebastijan Lukovnjak

Petra Peček

Tomaž Podbevšek

Tina Podbevšek

Karina Soršak Kukovec

Alenka Valh Lopert

Hvala vsem!

Marko Lük, vodja projekta